Anatomija dojke
Dojka je parna žleza, ki leži na veliki prsni mišici v višini med 3. in 6. rebrom. Po porodu se v žleznem sistemu tvori mleko. Žlezni sistem je sestavljen iz tako imenovanih žleznih režnjev ali lobulov. Iz žleznih režnjev do prsne bradavice vodijo mlečni vodi ali duktusi, ki se proti prsni bradavici zožijo in odpirajo z drobno odprtino.
Žlezno tkivo je obdano s pregradami opornega tkiva ali strome, ki ga sestavljata vezivo in maščevje. Žlezno tkivo od strome loči tako imenovana bazalna membrana. V stromi potekajo tudi mezgovnice, žile in živci.
Dojka je zelo ožiljen in dobro prekrvavljen organ. Krvne žile so mrežasto razvejane in skoncentrirane v smeri prsne bradavice.
Ob prehodu krvne plazme iz krvnih žil v tkivo nastaja limfa. Z njo se produkti presnove in povzročitelji bolezni prenašajo iz telesnih tkiv. Limfa odteka v regionalne bezgavke v pazduho in naprej v podključnično ter nadključnično kotanjo. Limfnih vozlov pri zdravih ljudeh ni mogoče tipati. Ob vnetju limfni vozli otečejo in postanejo občutljivi na dotik ali celo boleči.
Fiziološke spremembe dojke
Delež maščobe med žleznim in veznim tkivom dojke je različen. Delež in razporeditev maščobnega tkiva določata velikost in obliko dojke. Sestava prsnega tkiva pa je tudi odvisna od življenjskega obdobja.
- V puberteti se začnejo razvijati mlečni vodi in do 20. leta nastane že del žleznih režnjev. Dojka je v tem obdobju sestavljena predvsem iz veznega tkiva.
- Pri 30-letni ženski je telo žleze popolnoma razvito in del veznega tkiva nadomesti maščobno tkivo.
- V menopavzi se ponovno tvorijo žlezni režnji ter vezno in maščobno tkivo.
- Na dojke vplivajo tudi hormonske spremembe. Na primer med menstruacijo se povečata prekrvitev dojk in kopičenje tekočine. Nekatere ženske to občutijo kot neprijetno napetost, ki pa izgine po nekaj dneh.